Istra`uvawa: Makedonija vo Balkanskite vojni
________________________________________
Istrazuvawa: Makedonija vo Balkanskite vojni
Tragicen epilog na dolgite borbi
Balkanskite vojni vo 1912 i 1913 godina pretstavuvaat tragicen ishod na nacionalno-osloboditelnata borba sto makedonskiot narod ja zapocna so brojni buni i vostanija vo vtorata polovina na HIX i pocetokot na HH vek.-Izgubena verba vo sopstvenite politicki i drugi organizacii
Pisuva: Vanco Stojcev
Balkanskite vojni vo 1912 i vo 1913 godina pretstavuvaat tragicen ishod na osloboditelnata borba sto makedonskiot narod ja zapocna so brojni buni i vostanija vo vtorata polovina na XIX i vo pocetokot na XX vek. Ilindenskoto vostanie od 1903 godina pretstavuvase vrv na progresot na nacionalniot duh na makedonskiot narod i najvisoka tocka do koja se vozdigna svesta na makedonskiot narod za svojata nacionalna posebnost. Zadusuvaweto na vostanieto, palezite, kolezite i maksimalnata bescuvstvitelnost na osmanliskata vojska i na basibozukot, kako i otsustvo na poddrska i pomos od sosednite zemji i od golemite sili bile pricina makedonskiot narod zestoko da se zamolci i da ja zagubi nadezta deka koga bilo ke se oslobodi. Toa pretstavuvalo uste pogolema zaguba od samiot poraz na bojnoto pole.
Pokraj toa, makedonskiot narod ja zagubil verbata i vo sopstvenite politicki organizacii, vo svoite predvodnici koi pred Balkanskite vojni bile vo postojani raspravii i zestoki sudiri, pa mu splasnale i zelbite i silite da se brani od tu|ite propagandi. Taka razo~aran i pod vlijanie na sosednite propagandi makedonskiot narod po~nal da veruva deka do negovo osloboduvawe mo`e da dojde samo so pomo{ od Bugarija, od Srbija i od Grcija, i toa vo edna zaedni~ka vojna. Najgolemite nade`i na makedonskiot narod bile svrteni kon Bugarija. Egzarhiskata crkva, a potoa Vrhovniot makedonski komitet (VMK), odnosno vrhovistite vo tekot na Ilindenskoto vostanie uspe{no ja izvr{ile taa zada~a, pa makedonskiot narod najmnogu veruval i o~ekuval od Sofija. Poradi toa bugarskata propaganda nao|ala plodna po~va i mnogu dlaboko ja vsaduvala bugar{tinata kaj makedonskiot narod. Neposredno pred Balkanskite vojni vo svesta na Makedoncite glavno bila prisutna bugarskata dominacija.
SOZDAVAWE NA BALKANSKIOT SOJUZ
Pregovorite za sozdavawe na Balkanskiot sojuz zapo~nale esenta 1911 godina. Osobeno komplikuvani bile pregovorite me|u Srbija i Bugarija, i toa poradi nesoglasuvawata okolu podelbata na Makedonija. Pod silen pritisok na Rusija dvete strani bile prinudeni na razni otstapuvawa. Za da zapo~nat pregovorite uslov bilo Bugarija da se otka`e od preliminarniot Sanstefanski dogovor i na Srbija da ñ go priznae pravoto na del od Makedonija. Spored toa, motivite za sozdavawe Balkanski sojuz se podelbata na Makedonija, a neposreden povod bila Italijansko-turskata vojna vo 1911 godina.
Potpi{uvaweto na spogodbata, spored bugarskata vlada, bilo zabrzano od slednite pri~ini: taa smetala deka Mladoturcite }e go istrebat bugarskoto naselenie vo Trakija i vo Makedonija; deka rusko-turskite pregovori }e ovozmo`at koristewe na Bosforot i na Dardanelite na ruskata flota, so {to }e ja zagubi Rusija kako za{titnik na bugarskite interesi vo slu~aj na vojna so Turcija, deka vrz osnova na spogodba me|u Avstro-Ungarija i Romanija }e se ovozmo`i pro{iruvawe na Romanija na bugarska teritorija i deka Turcija }e otpo~ne preventivna vojna protiv Bugarija.
Srpskata vlada imala sopstveni pri~ini da go zabrza potpi{uvaweto na spogodbata so Bugarija. Po izbuvnuvaweto na Italijansko-turskata vojna, srpskata vlada vedna{ ispratila doverliv raspis vo Petrograd, vo London i vo Pariz, obrnuvaj}i ñ vnimanie na trojnata Antanta na posledicite {to Italijansko-turskata vojna, verojatno, }e gi predizvika na Balkanot, napomenuvaj}i pritoa deka najdobar na~in za za~uvuvawe na interesite na balkanskite narodi }e bide sozdavaweto sojuz me|u balkanskite dr`avi. Gr~kata vlada ne go o~ekuvala re{enieto na makedonskoto pra{awe od golemite sili, me|utoa vo soglasnost so dotoga{nata poddr{ka na gr~kata politika, osobeno od Anglija, o~ekuvala da go ostvari svoeto teritorijalno pro{iruvawe na teritorijata na Makedonija. Poradi toa bila solidarna so drugite balkanski dr`avi za sozdavawe balkanski sojuz. Crna Gora se solidarizirala so Srbija, a svoite teritorijalni pretenzii gi naso~uvala kon Skadar i kon Albanija.
SRPSKO-BUGARSKATA SPOGODBA
Osnovata na Balkanskiot sojuz ja ~inela srpsko-bugarskata spogodba, a vo pregovorite {to zapo~nale kon krajot na septemvri 1911 godina mnogu aktivno u~estvuvale ruskite pratenici vo Belgrad i vo Sofija, Hartvig i Nekqudov. Na 13 mart 1912 godina e potpi{an Dogovorot za prijatelstvo i sojuz me|u Srbija i Bugarija, pridru`en so taen dodatok i so voena konvencija {to e potpi{ana na 2 juni istata godina kako integralni delovi na Dogovorot. Pokraj toa istiot den se potpi{ani i dve spogodbi na glavnite general{tabovi.
Javniot del na Dogovorot imal defanziven karakter: dvete zemji si garantirale edna na druga dr`avna nezavisnost i nepovredlivost na teritorijata, a vo slu~aj na napad na edna ili na pove}e dr`avi, zaedno da se pomagaat so site sili; ako nekoja od golemite sili se obide da anektira, okupira ili so voena sila da zazeme koj bilo del od balkanskata teritorija pod turska vlast i dokolku toa bi bilo sprotivno na nivnite zaedni~ki interesi, dvete strani se obvrzuvale da si pomagaat edna na druga; mirot mo`el da se sklu~i zaedni~ki, spored prethodnniot dogovor; bilo predvideno dogovorot da trae do krajot na 1920 godina.
So tajniot dodatok na Dogovorot se predviduvala vojna protiv Turcija, so toa {to prethodno bi se izvestila Rusija. Celata teritorija {to bi ja zazele od Turcija bi imala karakter na zaedni~ka svoina, odnosno kondominium, a taa teritorija definitivno bi se razre{ila tri meseci po sklu~uvaweto na mirot vrz slednite osnovi: Srbija ñ go priznava na Bugarija pravoto na oblastite isto~no od Rodopite i rekata Struma. Bugarija na Srbija ñ gi priznavala oblastite severno od [ar Planina.
Po tie oblasti ne postoele sporni pra{awa, pa se narekuvale nesporni oblasti. Teritorijata me|u [ar Planina, Rodopite, Arhipelagot i Ohridskoto Ezero, bila ozna~ena kako sporna i za nea e re~eno deka mo`e da se organizira vo avtonomna oblast ili da se podeli me|u sojuznicite. Zna~i spored srpsko-bugarskata spogodba od 13 mart vo 1912 godina za najgolemiot del na Makedonija, t.e. za takanare~enata sporna zona na prvo mesto se predviduvala avtonomija a potoa nejzina podelba. Me|utoa, frazata za avtonomija na Makedonija, {to bila vnesena na barawe na Ivan Ge{ov i {to vo dogovorot vlegla kako prva mo`nost, bila vnesena zaradi izmama na makedonskiot narod, a osobeno na makedonskata emigracija vo Bugarija.
Otka`uvaweto na Bugarija od preliminarniot Sanstefanski dogovor i odlukata na Makedonija da i se dade avtonomija po proteruvaweto na turskata vojska od Balkanot bile glavni pri~ini makedonskiot narod da se vklu~uva vo balkanskite vojni bez ogled na toa pod ~ija komanda }e se bori. Od druga strana tokmu tie dve odluki bile presudni za srpskata i bugarskata propaganda da izvr{at odredeno vlijanie vrz makedonskoto naselenie. Vsu{nost, ni srpskata ni bugarskata vlada ne pomisluvale na makedonskiot narod (~ija nacionalnost ne ja priznavale) da mu dadat avtonomija, tuku so istata spogodba bila predvidena podelbata na Makedonija bez ogled na etni~kiot sostav na naselenieto i bez razmisluvawe za posledicite {to }e nastanat po nejzinata podelba.
-------------------
Taen dogovor za podelba na Makedonija
So ovoj dogovor, poto~no Voena konvencija od 2 juni 1912 godina, bilo predvideno vo slu~aj na ofanzivna vojna protiv Turcija, Srbija i Bugarija, da udrat na protivnikot so 150, odnosno 200.000 vojnici, od koi najmalku 100.000 }e upatat na Vardarskoto boi{te.-Dogovor za odbranben sojuz i me|u Bugarija i Grcija
Makedonskata teritorija nadvor od nespornite teritorii ja narekle sporna i ja podelile po dolgi i `estoki pregovori. Vo ~lenot 2 od Tajniot dodatok od edniot do drugiot kraj na spornata teritorija, odnosno od Golemiot Vrv kaj Kriva Palanka do manastirot Gubavec (Sv. Erazmo) na Ohridskoto Ezero precizno bila povle~ena granicata. Srbija se obvrzala da ne bara ni{to preku ozna~enata granica, a Bugarija da ja priznae taa granica ako ruskiot car, koj }e bide zamolen so arbitra`a da go re{i ova pra{awe, se izjasni vo korist na ovaa linija. Toa zna~i deka Srbija i Bugarija ja podelile Makedonija pred da zapo~ne Balkanskata vojna. Ruskiot car imal samo formalna uloga. Me|utoa, vo ~lenot 4 na Dogovorot e utvrdeno: sekoj spor {to bi se izrodil po povod tolkuvaweto ili izvr{uvaweto na koja i da bilo odredba od dogovorot, Tajniot dodatok ili od Voenata konvencija, da ñ se podnese barawe na Rusija za kone~no re{enie na sporot, {tom ednata strana (Srbija ili Bugarija) }e izjavi oti smeta deka e nevozmo`no da se postigne spogodba so neposredni pregovori. Toa zna~i deka Rusija imala neograni~eni mo`nosti vo pogled na re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Po potpi{uvaweto na spogodbata za podelba na Makedonija, dvete zemji (Bugarija i Srbija) za prva zada~a go imale otstranuvaweto na makedonskata revolucionerna organizacija od makedonskiot narod, za da mo`at polesno so nego da manipuliraat.
ANTIMAKEDONSKI KARAKTER
Dodeka dogovorot od 13 mart 1912 godina formalno bil defanziven vo duhot na preporakite na Golemite sili, Voenata konvencija od 2 juni 1912 godina imala ofanziven karakter vo odnos na Turcija. Ovoj dogovor vo celost imal antimakedonski, antiturski, antiavstriski i antiromanski nasoki. So Dogovorot, odnosno so Voenata konvencija, bilo predvideno Srbija i Bugarija vo slu~aj na ofanzivna vojna protiv Turcija, da dejstvuvaat so dovolno sili: Bugarija so vojska {to ne mo`e da bide pomala od 200.000, a Srbija so najmalku od 150.000 vojnici. So ~etvrtiot ~len na Voenata konvencija dvete strani se obvrzale, dokolku po prethodna spogodba ja napadnat Turcija, od svojata vojska da odvojat najmalku 100.000 lu|e i da gi upatat na Vardarskoto boi{te, ako poinaku ne bide utvrdeno so specijalen dogovor. Vo slu~aj Avstro-Ungarija da ja napadne Srbija, Bugarija se obvrzuvala da ñ pomogne na Srbija so najmalku 200.000 vojnici. Ako Romanija ili Turcija ja napadnat Bugarija, Srbija se obvrzala deka }e ñ pomogne so najmalku 100.000 vojnici. Ako Turcija ja napadne Srbija, Bugarija bi upatila najmalku 100.000 vojnici na Vardarskoto boi{te, a ako ja napadne Romanija, Bugarija }e ñ dade pomo{ na Srbija. Ako i Srbija i Bugarija ja napadnat Turcija, dvete bile dol`ni da upatat po 100.000 vojnici na Vardarskoto boi{te, no, ako ja napadne samo edna bez prethoden dogovor, drugata bila obvrzana samo na prijatelska neutralnost.
Vrz osnova na Voenata konvencija, istiot den, t.e. na 2 juni 1912 godina bila potpi{ana Spogodbata za voenite planovi, pravcite na dejstvuvaweto i operaciite protiv Turcija. Poradi nekoi nesoglasuvawa vo ocenkata na zna~eweto na Vardarskoto i na Mari~koto boi{te vo septemvri 1912 godina bila potpi{ana spogodba so koja bile namaleni obvrskite na bugarskata vojska kon Vardarskoto boi{te. So toa bugarskata vojska bila prete`no naso~ena kon Mari~koto vojuvali{te, odnosno vo Trakija. Carot Ferdinand `estoko se sprotivstavuval da go potpi{e ~lenot 2 od Dogovorot, odnosno ~lenot 3 od Voenata konvencija {to bile naso~eni protiv Avstro-Ungarija, no pod pritisok na ruskata vlada i od kabinetot na Ge{ov, carot go potpi{al Dogovorot. Dva meseca po potpi{uvaweto na Dogovorot, pri svoite poseti na Berlin i na Viena, Ferdinand ja zastapuval tezata deka Bugarija ne mo`e da se otka`e od svoite pretenzii za obedinuvawe so Makedonija i so Trakija, no deka, vo posleden moment, otkako }e bide sozdadena golema Bugarija }e se presmeta so Srbija i }e mu pristapi na Trojniot sojuz.
Bugarsko-gr~kite pregovori zapo~nale, isto taka, vo 1911 godina i bile nabrzo prekinati poradi sporot okolu podelbata na Makedonija. Na inicijativa na gr~kata Vlada pregovorite bile obnoveni vo mart, a dogovorot bil sklu~en vo maj 1912 godina. Toj bil odbranben sojuz za me|usebni pomagawa i zaedni~ki nastapuvawa sprema Turcija i Golemite sili. Pokraj dogovorot Grcija i Bugarija potpi{ale i Deklaracija so koja se predviduvala neutralnost na Bugarija sprema Grcija ako taa, poradi Krit, se najde vo voena sostojba so Turcija. Voenata konvencija {to ja potpi{ale istata godina predviduvala zaedni~ko anga`irawe na voeni sili na Vardarskoto i na Mari~koto boi{te: Bugarija da anga`ira najmalku 300.000, a Grcija najmalku 120.000 vojnici. Gr~kata flota imala zada~a da go spre~i soobra}ajot vo Egejskoto More me|u Mala Azija i evropskiot del na Turcija.
INTENZIVNA PROPAGANDNA AKTIVNOST
Balkanskite dr`avi po sozdavaweto na Balkanskiot sojuz vedna{ zapo~nale intenzivno da se podgotvuvaat za vojna protiv Turcija. Nastanite {to se slu~ile vo letoto 1912 godina: albanskoto vostanie, pobunata na garnizonite vo Odrin i vo Bitola, kako i pa|aweto na mladoturskata vlada ja zasilile anarhijata vo Turcija. Golemite sili sakale da ja zadr`at postojnata sostojba vo Turcija so nekoi ograni~eni reformi {to nemale nekoe pogolemo zna~ewe. Poradi toa balkanskite sojuznici odlu~ile pra{awata so Turcija da gi razre{at so oru`je. Na 20 septemvri tie ñ upatile ultimativna nota na Turcija so barawe da se izvr{at reformi, da se sprovede administrativna avtonomija, da se vovedat lokalni sobranija, da se dozvoli slobodna nastava, da se vospostavi lokalna milicija i drugo. Po taa nota Turcija na 23 septemvri naredila delumna mobilizacija vo evropskite provincii, gi zaplenila gr~kite brodovi vo Carigradskoto pristani{te i voeniot materijal vo Solun {to Srbija go kupila od zapadnite zemji. Sojuznicite odgovorile so toa {to na 30 septemvri vo 1912 godina izvr{ile op{ta mobilizacija. Utredenta toa istoto go napravila i Turcija. Potoa, na 8 oktomvri Crna Gora í objavila vojna na Turcija, Srbija i Bugarija toa go storile na 17 oktomvri, a Grcija na 19 oktomvri 1912 godina. Na toj na~in zapo~nala Prvata balkanska vojna.
Neposredno pred Balkanskite vojni se vr{ela intenzivna propaganda so cel da se digne borbeniot duh i antiturskoto raspolo`enie vo site balkanski zemji. Politi~kite podgotovki za definitivnoto proteruvawe na osmanliskite sili po pat na vojna traele dolgo i bile seopfatni. Poradi toa, balkanskite narodi, osobeno makedonskiot, po~etokot na vojnata go do~ekale so maksimalen borben naboj i so elan za borba. Makedonskata emigracija vo Bugarija, koja ve}e bila organizirana vo razni organizacii i zdru`enija, so golema nade` ja o~ekuvala vojnata. Bugarskata vlada vo vreme na intenzivnata propaganda i podgotovkite na Balkanskata vojna maksimalno gi koristela uslovite za potpi{uvawe na srpsko-bugarskata spogodba, osobeno dogovorot so koj Bugarija se otka`ala od re{enijata na preliminarniot Sanstefanski dogovor i alternativata deka na Makedonija }e ñ se dade avtonomija. Toa bilo re{ava~ko za makedonskata emigracija, inteligencijata i re~isi seto naselenie, da se opredeli vo Balkanskata vojna da u~estvuva na stranata na Bugarija. Ne znaej}i za tajnata konvencija vo koja Makedonija ve}e bila podelena, odredeni lu|e vo Bugarija i vo Srbija ja smetale Makedonija za ramnopraven sojuznik. Edinstveno Jane Sandanski izjavuval deka me|u Srbija i Bugarija mo`e da dojde do spogodba samo dokolku ja delat Makedonija.
--------------------
Prva balkanska vojna
Na Makedonija na potomcite na Kiril i Metodij mo`e da i pomogne samo Rusija
Pi{uva: Van~e Stoj~ev
Neposredno pred objavuvaweto na Balkanskata vojna po doznavaweto za Srpsko-bugarskata spogodba, makedonskoto nacionalno jadro od Bitola, odnosno makedonskiot separatisti~ki kru`ok, na 15 avgust 1912 godina ispratil Programsko pismo do Drugarstvoto i do visoki rakovodni organi vo Rusija, vo koe se naveduva deka Balkanskiot sojuz e sozdaden zaradi podelba na Makedonija od strana na Srbija, na Bugarija i na Grcija, a ne za nejzino osloboduvawe. Tie ne ja priznavaat makedonskata nacionalnost, pa sakaat da ja srbiziraat, da ja bugariziraat i da ja grciziraat.
Na Makedonija, na potomcite na Kiril i Metodij mo`e da í pomogne samo Rusija, i toa na sledniov na~in: 1. energi~no zastapuvawe na bratska Rusija vo polza na Makedoncite; 2. uni{tuvawe na bugarskata, na srpskata i na gr~kata propaganda vo Makedonija; 3. obnovuvawe na crkovnata nezavisnost; 4. sloboden razvitok na nacionalnata svest, t.e. na svesta deka Slovenomakedoncite se eden i nedeliv narod; 5. otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik; 6. makedonskata inteligencija treba edna{ zasekoga{ da ja prekine sramnata proda`ba na svojata sovest i ~est na bugarskite, na srpskite i na gr~kite pazari i 7. {iroka vnatre{na samouprava na Makedonija...
Vo pismoto na krajot se naveduva deka vo Makedonija mirisa na smrt. Deka edinstveniot spas za na{eto delo, za na{ata nezavisnost, a so toa i za spasot na Evropa od vojna e vme{uvaweto na Rusija, no ne vo vid na poddr{ka na slovenskiot sojuz protiv Turcija, tuku kako moralna poddr{ka na Makedonija i brz, re{itelen pritisok vrz Turcija za neodlo`no sproveduvawe reformi vo Makedonija. Ako Rusija mu dade poddr{ka na Balkanskiot sojuz, toga{ }e izbuvne balkanska voja, a Srbija, Bugarija i Grcija }e ja podelat Makedonija.
SEOP[TA MOBILIZACIJA
Na 17 septemvri 1912 godina, bugarskata vlada objavila seop{ta mobilizacija. Na site mobilizaciski mesta pristignuvale Makedonci od razni mesta. Poradi nivnata golema brojnost, na~alnikot na [tabot na bugarskata armija general-major Ivan Fi~ev, naredil da se formiraat partizanski (dobrovolni) ~eti i odredi za dejstvo od zad grbot na protivnikot. Zada~ata mu ja doveril na potpolkovnik Aleksandar Protogerov i na major Petar Drvingov. Za sozdavaweto na ovie ~eti i odredi, [tabot na bugarskata armija dodelil 600 pu{ki i 60.000 leva. Na predlog na Protogerov i na Drvingov, vo organiziraweto na partizanskite odredi se priklu~ile potpolkovnik Stefan Nikolov, kapetan Dimitar Atanasov i kapetan Stojan Veli~kov. Od toj sostav bil formiran [tab na partizanskite odredi ([PO).
Petar Drvingov vo Sedmi~niot bilten za izu~uvawe na Turcija i nejzinata armija br. 3. od 10 fevruari 1911 godina, me|u drugoto, napi{al: Denes makedonskata emigracija, pove}e od koga i da e porano, zavladeana e so mislata deka slobodata na Makedonija mo`e da se postigne samo preku silata na bugarskoto oru`je. Poradi toa, taa emigracija ne e za potcenuvawe, za{to vo vreme na vojna mo`e da odigra re{ava~ka uloga. Mo`e da se tvrdi smelo deka ne mo`e da se pronajde Makedonec, mlad ili star, koj ne bi posakal da vleze vo makedonskite dobrovolni dru`ini, koi vo vojna sigurno }e se formiraat.
So ogled na toa deka se raboti za iskoristuvawe na makedonskata emigracija za bugarski celi, koja, sepak, trebalo da se bori vnatre vo Makedonija, t.e. vo tilot na turskata vojska, bugarskata Vlada od makedonskata emigracija formirala dobrovolni formacii {to }e mora sami da se snabduvaat i za ~ii dela odgovornost ne snosi Vladata. Dokolku tie formacii bidat primeni vo redovnata armija, Vladata }e mora da se gri`i za niv, a toa bi bilo osudeno i od Turcija i od drugite golemi sili i osobeno od sosednite zemji {to se podgotvuvale za podelba na Makedonija.
Na 19 septemvri 1912 godina, odnosno vtoriot den po objavuvaweto na mobilizacijata, generalot Fi~ev ispratil naredba do Protogerov i do Drvingov da formiraat mali partizanski odredi. Drvingov izgotvil ,,Pravilnik za dobrovolnite ~eti koi }e dejstvuvaat vo Makedonija i Odrinsko vo osloboditelnata vojna°. Vo Pravilnikot, pokraj drugoto, se predviduvalo ~etite da dadat zakletva za vernost pred bugarskoto ote~estvo i pred bugarskiot car. Kletvata imala dvojno zna~ewe za makedonskite ~etnici. Od edna strana mu se kolnat na carot, a ne se regularna vojska. Od druga strana, bile obvrzani kako polnopravni vojnici na bugarskata armija, za eventualni prestapi da odgovaraat pred bugarskite voeni sudovi.
Spored Pravilnikot na Drvingov, osnovna zada~a na partizanskite ~eti i odredi bila da urivaat mostovi, `elezni~ki prugi, telegrafski i telefonski linii i drugi objekti od vitalno zna~ewe vo tilot na turskata vojska. Se predviduvalo sozdavawe na 52 partizanski ~eti, sekoja od po 20 do 30 du{i, odnosno vkupno so okolu 1.250 du{i. Vojvodite imale obvrska da go organiziraat snabduvaweto od mesni izvori i da formiraat mesni ~eti. Na toj na~in, da sozdavaat mre`i na selski ~eti po primerot na ilindenskata VMRO. Od objavuvaweto na mobilizacijata na 17 septemvri, pa do 26 septemvri 1912 godina, bile sozdadeni 59 partizanski ~eti. Sekoja od niv imala svoj redoven broj. Paralelno so niv, bil formiran i eden partizanski bataljon (sostaven od dve ~eti) i ~etiri specijalni partizanski ~eti.
MAKEDONSKO-ODRINSKOTO OPOL^ENIE
Generalot Fi~ev, so naredba od 26 septemvri 1912 godina site partizanski ~eti i odredi formaciski gi vklu~il vo sostavot na Makedonsko-odrinskoto opol~enie. So toa makedonskite partizanski odredi i ~eti stanale del od bugarskata armija i ja primile nejzinata organizaciona struktura - oddelenija, vodovi, ~eti. So istata naredba, [tabot na partizanskite odredi bil preimenuvan vo [tab na opol~enskite dru`ini, odnosno vo [tab na dobrovolni bataljoni. Za glaven komandant na [tabot e postaven general-major Nikola Genev. Negov pomo{nik e potpolkovnik Aleksandar Protogerov, a majorot Petar Drvingov e postaven za na~alnik na [tabot. Do 26 septemvri vo 1912 godina, [tabot na dobrovolnite bataljoni raspolagal so 6.500 dobrovolci i samo so {est oficeri.
Formacijata na dobrovolnite bataljoni ja izrabotil Drvingov. Brojnata sostojba na bataljonot trebalo da iznesuva 1.079 lica. Vo eden bataljon imalo ~etiri ~eti od po 215 du{i, edna neborbena ~eta i organi za opslu`uvawe. Borbenite ~eti se sostoele od ~etiri voda po 49 du{i i organi za opslu`uvawe. Vodot se sostoel od {est oddelenija so po osum du{i. Do krajot na septemvri vo 1912 godina, od makedonskata emigracija bile formirani pet bataljoni: Debarski, Skopski, Bitolski, Ohridski i Solunski. Od vkupniot broj na formiranite ~eti vo Bugarija pri krajot na septemvri vo 1912 godina, vo Makedonija bile prefrleni 52 partizanski ~eti, od koi 17 vo Bitolskiot okrug, osum vo Skopskiot itn. Vo tekot na oktomvri vo 1912 godina bile formirani u{te pet dobrovolni bataljoni: Kumanovski, Kosturski, Vele{ki, Prilepski i Serski.
Vo po~etokot na noemvri 1912 godina bile sozdadeni tri brigadi i {tabovi na brigadite. Vo sekoja brigada vleguvale po ~etiri bataljoni. Za komandanti na brigadite bile postaveni: na prvata brigada potpolkovnik Stefan Nikolov, na vtorata potpolkovnik Anton P~elarov i na tretata brigada potpolkovnik Aleksandar Protogerov. Vo celost, Makedonsko-odrinskoto opol~enie se sostoelo od {tab, od tri brigadi od po ~etiri bataljoni, muzika, voena bolnica, intendantska ~eta, ognenostrela~ki park, snabduva~ki transport i in`enersko-tehni~ki del.
--------------------------
^etite na Sandanski odnovo vo dejstvo
Na po~etokot Sandanski e protiv toa da se u~estvuva vo nametnatite i zavojuva~ki balkanski vojni, no golemoto razo~aruvawe {to go do`iveal od Mladoturcite i besnata propaganda {to ja pokrenuvaat novope~enite balkanski sojuznici protiv Turcija, pridonele toj da go smeni svojot stav.-Celiot Serski revolucioneren okrug na noze i pod oru`je
Po dobivaweto oru`je od bugarskata armija, Makedonsko-odrinskoto opol~enie vedna{ bilo prefrleno na frontot vo Trakija. Na Trakiskiot front [tabot na Makedonsko-odrinskoto opol~enstvo bil raspu{ten, a brigadite prepot~ineti. Prvata brigada e stavena pod komanda na Hajrebolskiot odred, vtorata dobila zada~a da se koncentrira jugoisto~no od Mustafapa{a (denes Svilengrad) i da nastapuva kon Dimotika i Dedeaga~. Tretata brigada vlegla vo sostav na \umurxinskata grupa, odnosno vo Krxaliskiot odred. Na 7 noemvri 1912 godina zapo~nale borbenite dejstva. Makedonskite dobrovolci, bez ogled na toa {to bile isprateni daleku od svojata tatkovina i {to pred toa nemale nikakva voena obuka, se poka`ale mo{ne borbeni i uspeale u{te vo prviot nalet da gi prinudat silite na Javer-pa{a na povlekuvawe, pri {to Turcite imale brojni zagubi. Vo me|uvreme bile formirani u{te tri dobrovolni bataljoni: Kuku{kiot, Vodenskiot i [tipskiot. So niv bila zasilena sekoja brigada so u{te po eden bataljon. Vkupnata brojna sostojba na Makedonsko-odrinskoto opol~enie vo proletta 1913 godina iznesuvala 14.670 du{i, od koi 12.000 bile Makedonci.
NEVOLNO SOGLASUVAWE
Jane Sandanski vedna{ po doznavaweto za srpsko-bugarskata spogodba na svoite soborci im izjavil deka ne e mo`na spogodba me|u Srbite i Bugarite dokolku ne se raboti za podelba na Makedonija. Poradi toa, a sledej}i ja i mislata na Goce Del~ev deka za Makedonija e podobro da ostane pod turska vlast otkolku da ja raspar~uvaat sosedite, Sandanski bil protiv Balkanskite vojni dokolku tie ne se vodat za sozdavawe na edna balkanska federacija. Takviot stav Sandanski go iska`al so zborovite: Tie {to }e dojdat da nî oslobodat, vsu{nost }e ne porobat.
Pokraj Jane Sandanski, odnosno Serskoto krilo na VMRO, protiv Balkanskite vojni bile i makedonskite socijalisti, U~itelskata organizacija i drugi. Tie osloboduvaweto na Makedonija go gledale vo mo`nosta za sozdavawe oblasna samouprava vo Makedonija vo demokratizirana Turcija i vo mo`nosta za sozdavawe nezavisna makedonska dr`ava vo slobodna demokratska zaednica na balkanskite narodi. Takvata ideja kaj navedenive makedonski sili bila zastapuvana u{te od periodot na Mladoturskata revolucija.
Me|utoa, neposredno pred Balkanskite vojni, ovie sili pod vlijanie na sosednite propagandi vo Makedonija bile potisnati. So ogled na toa {to vo srpsko-bugarskata spogodba, Bugarija se otka`ala od preliminarniot Sanstefanski dogovor i poradi toa {to na Makedonija dvete potpisni~ki ñ vetuvale avtonomija, site makedonski sili (VMRO i MVK), pa i Jane Sandanski odlu~ile da u~estvuvaat vo Balkanskata vojna pod bugarska Vrhovna komanda. Sandanski gi vklu~il svoite ~eti pod komanda na bugarskata 7. Rilska divizija.
Iako na dogovorite i na vetuvawata na sosedite ne im veruval, Jane Sandanski gi zapo~nal podgotovkite za vojna vo uslovi koga Mladoturcite gi otfrlile nade`ite i o~ekuvawata i go zaostrile terorot, i koga druga mo`nost ne postoela. Osven toa, makedonskoto revolucionerno dvi`ewe bilo razedineto, pa Serskata grupa ne mo`ej}i da ostane vo sredinata, re{ila od site zla da go izbere najmaloto da ja pomogne bugarskata carska armija. Spored nekoi izvori, Sandanski se opredelil, vo krajna linija, za sorabotka so Bugarija poradi pretpostavkata deka Bugarija imala najgolemi izgledi da ja zazeme cela Makedonija, so nade` na toj na~in da ja za~uva nejzinata celost i edinstvo, ne otka`uvaj}i se pritoa od principot Makedonija na Makedoncite i od ostvaruvaweto na istiot. Me|utoa, negovata opredelba za Bugarija i samite bugarski oficeri ja smetale kako sojuzni~ka, odnosno kako sila {to gi koordinira sodejstvata so bugarskata armija i {to sorabotuva vo polza na zaedni~kata pobeda vrz turskite sili.
Sogleduvaj}i ja novonastanatata sostojba, Serskata revolucionerna grupa: Jane Sandanski, Aleksandar Bujnov, Todor Panica, Taskata Serski i drugi, vo po~etokot na juni vo 1912 godina odr`ale sovetuvawe vo Solun. Na sovetuvaweto, pokraj drugoto, bilo re{eno da zemat aktivno u~estvo vo vojnata i za taa cel da zaminat za Isto~na Makedonija i da gi zapo~nat podgotovkite. Do septemvri vo 1912 godina ve}e bile izvr{eni organizaciskite i logisti~kite podgotovki. Vo po~etokot na septemvri, vo Melnik bilo odr`ano vtoro sovetuvawe, na koe se raspravalo za voenite pra{awa.
